17.
Tvoja kri sestra šprica iz ven meni ni
Vseeno ura je že odbila pomarančni
Olupki in čaj sredi pragozda še vedno
Ne verjamem da si odšla zaprla vrata
Prekrižala noge zelene veje so odvrgle
Liste in brstiče ob petih sva pila čaj
Na terasi rekla si tam bi bil Shangri-
La ko odteče kri ostane cvetje odteče
Duša zemlja se napoji ne razumeš
Odhodi so nujni prihaja večer in z
Večerom hrepenenje nevidno postane
Vidno na mizi noč in kruh voda preden
Odhajamo se poljubljamo pot bo dolga
Nekateri mislijo da vsaka kam vodi
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
