Men je ta pesem super, stopnjuješ vprašanja in bralca vlečeš v občutek, ki mu je znan, četudi ni ta trenutek na platnu.
Po mojem mišljenju je tole odveč:
Veš, veš – le poglej me…
Pa tudi to ni potrebno,
Ker ti veš…
Mislim, da brez tega dopuščaš širino, ki se konča z vprašanjem in odgovor lahko najde vsak sam