Soparno je nebo nad menoj, zvezd ni videti,



po tihem v meni je… zatišje pred izbruhom.

A vem da ni še konec, prvo odpadlo listje,

nekje v daljavi, v duši moji se je zabliskalo.



Kot da imam občutek, da nikoli ne sanjam,

strah me je… strah od umirajočega življenja.



Nihče si ni predstavljal kaj mi leži na duši,

v resnici vidim sledi, čigave so, to ne vem.

Preteklost imamo, to kakršno smo si želeli,

iščemo se, iščemo… najti pa se ne znamo.



Kot da imam občutek, da nikoli ne sanjam,

strah me je… strah od umirajočega življenja.



Slutil sem v sebi, sedaj se tukaj nekaj dogaja,

tudi zaprtih očeh, kot da sem videl znamenje,

v prostem, na cesti, in pred samim odprtimi vrati,

prihajala je Apokalipsa, prihajala in morila je!