KOZMOS
Pred popolnim izzivom v tebi
svet ne obstaja
Ivan Rogić Nehajev
I
Črna luknja v redu
Nebeška svetloba v črnem spopadu
črna svetloba v nebesni modrini
Nebeška modrina v slini
Razpok open možganskih vibracij
znotraj globin razdrobljenih
zasejanih prometejskih ognjev
zakopanih v temeljih razpoka
Zvok mutacija prapočela
znotraj ognjenih temeljev znotraj
zasejanih duš v druidskem krogu
znotraj vrtinca zvezdnih meglic
Misel mutacija duše
znotraj zvezdnih spopadov
žarečih utrinkov ki vedno znova prše
kot strupene puščice ki drse skozi čas
In potem je bila ta neskončnost
In potem je šele beseda meso postala
II
Večne ptice pojejo vedno
enako V globinah spijo nežni
zapredki Skozi valovanje pulsirajo kot
drgeti Sence prhutajo skozi temo
večnosti Studenci napajajo
jezera V globinah migotajo žareče
iskre Velike dlani umirjajo nevedne
valove Sanje spe
v privide Daleč so raziskovalci
globin Oddaljeni so od ust ki pripovedujejo
zgodbe Oddaljeni od Zgodbe o začetku njegovega
ognja Spomin še ni prebudil
svojih zasledovalcev Hrepene
po vedenju Kako dišijo studenci
rojstva Kako dehtijo začetki
smrti Spomin se še ni
prebudil Sanje spe
In potem so bili ti glasovi
Potem je mati rodila pesem
III
Nocoj razpada središče Bitje
v črnem z zlato sponko spenja robove
čista praznina kroži Stvarnost
je kot brezkončnost v blesku
čas je skrit v spokojnosti Igra
je prisotna v nikjerščini
Vidnost ni v sledeh popolnosti Svetost
je kot neskončnost v razkroju
Skrivnost v ranljivosti Lepota
v krožnici pušča sledove
Potovanje ne omogoča slik Slike
so kot očesna žeja v praznem gostišču
Bitke se bojujejo v tišini Bogovi
zapuščajo svoje trdnjave
Žene razprte pričakujejo Roke
trepetajo kot trepetlike v južnem vetru
In blagoslovljene vojne se nadaljujejo
in bitke
in zastave vihrajo
IV
Hrabrim v njihovih pohodih ni
pomoči Jahajo črne vrance
Veličastno jahajo oblake in
jadrajo Okupirajo zvezde in jok
žena Sledovi ljubezni izginjajo v
v nočeh Slepeči slapovi slepijo celo slepce
Strasti umirajo med smehom in
jokom Kri polzi iz ranjenih
ven Bog gleda in opazuje
privide Oko slepo nadzoruje odločitve
Bosi apostoli so ravnodušni v svojem
pregnanstvu Boginje v hramih plodijo
neznance Svečenice ljubezni pozabljajo na
meso Drhteče kobile prhajo z nozdrvmi
Pena se meša s hladnim vetrom in
znojem Rojene so za rojevanje
hrabrih bojevnikov in
nehrabrih pesnikov
Prah v božjem očesu
V
Trta pa raste In rodi In
opija Mrtve ljubimce
pušča minevanju In mrtvim sanjam Ki drgetajo
v prvinskem vesoljem krču
Trta pa raste In plodi In
ovija Mrtve izbrance
zapušča vstajenju In božanskim blodnjam Ki trepetajo
v omamnem grešnem blišču
čaše pa se polnijo In zvenijo Penina
zastruplja Sanjave izgnance
prepušča samevanju In čudaškim mejam Ki se skrivajo
v usojenem brezimnem vrišču
Zapiše se In rodi In
opija Hrepeneče zanamce
izkorišča v upanju In usodnih blodnjah Ki podlegajo
v svojih poganskih molitvah sladostrastju
izrečenih besed in
neizrečenih zapred
VI
Neskončnost je rana:
čeprav so bogovi neskončni so čista
rana
Ivan Rogić Nehajev
Rosi v času Rosi v brezčasju
budnosti Ne sanjam Ne bedim
V času ki ga ni mogoče opredeliti
se pomikam v nikamor
Šumi v času Šumi v nečasju
omam Ne spim Ne beležim
V šumenju ki ga ni mogoče občutiti
se izgubljam v orkan
Omamlja v času Omamlja v nadčasju
spoznanj Ne čutim in Ne vem
V vonjavah ki jih je težko zaznati
se raztapljam v brezdan
Razmika se čas Razmika se prostor
brezčutnih prostranstev Absolutna domovina
Ne vem Na robovih magnetnih
silnic slutim kvečjemu prezir
Se bogovi še spominjajo ljudi
Jih boginje še privijajo na grudi
Jih mati še doji
Komu je dete svoje zapustila
VII
Že dolgo se pripravljam Govorim ti
zbogom Glasovi ki nagovarjajo odzvanjajo
v umu Vračajo se kot tihi zvoki Iz
prve poezije neskončnosti Kliče
Itaka Ko se boš odpravil na potovanje polno
postolovščin poln bojazni v prostoru
polnem nejasnih obrisov v svetu
bogov boš
opazovan Bogovi namreč gledajo in opazujejo
Slepo oko skozi razpoko meri neizbežno
Koga je treba zaustaviti Koga
razvezati Odkod in kam Iz resnice v
videz Krč Predol med preročiščem in vulkansko
plazmo Potovanje v maternico
Potovanje je dolgo Daleč je Itaka Zmirom je
v mislih končni pristan
Upi zakrivajo pogled
Upi zakrivajo pogled celo bogovom
Kje bo kdo obstal
Oče pazi na mojo posteljo
bubo mojega zapredka
(R)
Vse pravice pridržane. Vsako kopiranje, spreminjanje, delno ali v celoti,
vsaka zloraba je podvržena Zakonu o avtorskih pravica! [b]
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
