Tebi,
ki ljubezni moji
eno le si dal ime.
Napisala bi ti pesem,
to poezijo večno duše moje;
izjokala bi solze,
te čiste bisere srca
bi v tvojo toplo dlan izlila;
vse besede neizgovorjene,
nežne, čutnohrepeneče
v naročje bi ti položila;
kot prva zarja jutranja
z nevidnim pajčolanom
tvoje bi srce ovila.
Če zmogla bi.
Ne morem.
Le tiho se bom obrnila;
vase, čisto vase
se bom skrila.
Vse divje krike,
pesem, solze
bom v sebi zatajila.
Saj
ljubezen v meni biva
in
ko rečem Jaz, stojiš pred mano Ti
Ko noč razgrne
svoja temna krila,
skrivaj,
da ne zbudim te,
se tiho k tebi bom privila,
opita od poljubov tvojih.
Tam
vedno moj boš,
večno moja
Iluzija.