A a
Avto, odpelji me tja,
V vasico, kjer babica je doma,
Tam mi je lepo,
Objel jo bom močno.
B b
Brez besed sem bil,
Od očeta boben sem dobil,
Brž nanj začel sem igrati,
Enkraten je, dragi ati,
Ne želim več vstran ga dati.
C c
Cele dneve skačeš,
Obuti se ne želiš,
Prehlad tako lahko dobiš.
Ati te opozarja,
Takoj se mi obuj,
In v copatih igro nadaljuj.
Č č
Črte za črto se vrstijo,
Obliko po malem že dobijo,
Po končani skici,
Igra z barvami še sledi,
Čopič vanjo se potopi.
D d
Danes je poseben dan,
Ati ima rojstni dan.
Rad bi mu nekaj podaril,
Izvirno darilo naredil.
Letalo iz lesa bom sestavil,
Ob postelji mu ga nastavil.
E e
Ena, število se glasi,
Naslednja dvojka ji sledi,
A številom konca ni.
F f
Fotografiral bom kar je lepo,
Oblake in modro nebo,
Tiste rože, ki si jih posadila,
Ob jutranjem vzhodu jih zalila,
A nisem pozabil na to,
Prelepo naše drevo,
Ali pa mojega psa,
Rad z menoj se igra,
Ali pa zvezdnato nebo,
Tisoče zvezd sijalo bo.
G g
Glej, kako lepo zori,
Red za redjo se vrsti,
Občasno klopotec se oglasi.
Zobamo ga, ko je počitek,
Daje nam užitek.
H h
Hladno v njej mi ni,
Ima prostora za več ljudi,
Ščiti me pred zunanjimi vplivi,
A najbolj toplo je pozimi.
I i
Igrišče, že prihajam,
Gol za golom osvajam,
Luknja na hlačah je nastala,
Amama zašiti jo bo znala.
J j
Jesen je prišla,
A jabolka že zorijo,
Bogate plodove jablane nam pustijo.
Obilo jabolk sem nabral,
Lupine stran sem dal,
Kar nekaj jih naribal,
Ob piti sem užival.
K k
Kolo sem si pripravil,
Opremo si popravil,
Lepo po hribu se spustil,
Ob znakih previden bom bil.
L l
Letos na morje bom šel,
Aprijatelje s seboj bom vzel.
Družba se je zbrala,
Jadra so se razpela,
Avantura se je začela.
M m
Mijav, se je oglasila,
Urno je skočila,
Copat si prilastila,
A drugega je pustila.
N n
Na nogo jo obuješ,
Od veselja poskakuješ,
Gledaš, koliko je velika,
A po meri je zašita.
Vzorec lep ima,
Imenitno nogavici se poda,
Copate še obuješ,
A zvečer se le sezuješ.
O o
Ob potoku posedam,
Brezbrižno vate gledam,
Lahkoten se mi zdiš,
A tudi barvo spremeniš,
Ko z dežjem nas obdariš.
P p
Prijatelj moj,
Enkraten se mi zdiš,
Smrček k meni rad tiščiš.
R r
Rasteš in cvetiš,
Ob dežju se hladiš,
Žametni so tvoji cvetovi,
A najlepši so pisani vrtovi.
S s
Snežinko nebo je spustilo,
Naravo z belino je pokrilo,
En del snežaka sem naredil,
Že naslednji mu je sledil.
A potrebno okrasje še sledi,
Kar snežaka naredi.
Š š
Še naprej priden bodi,
Ob uri v šolo hodi,
Lepo nalogo naredi,
A pri pouku mirno sedi.
T t
Točno takšno sem si želel,
Od nje boljše še nisem imel,
Razrezal jo bom na kose,
Takoj jo razdelil,
Aše sok bo vsak dobil.
U u
Ura, tik – tak
Rada se oglasi,
A točno te zbudi.
V v
Vrtne cvetlice sem nabral,
A previdno na mizo sem jih dal,
Za šopek jih pripravil,
Anato v vazo jih postavil.
Z z
Zelo previden moraš biti,
Na znake dobro mi paziti,
A upoštevaj tudi to,
Katera barva na semaforju bo.
Ž ž
Žoga sem, žoga tja,
Odbija se od tla.
Glej, proti košu že leti,
Aga ne zgreši.