Knjižni molj
Število prispevkov : 159
Starost : 64
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010
 | | Naslov sporočila: Aleksandra Kocmut - Na Otoku Puklmec Čet 22 Apr 2010 - 9:47 | |
|  Aleksandra Kocmut - Kerstin Založba Morfem Piše: Barbara Žvirc Na otoku Puklmec je še po tisku dišeča knjiga Korošice Aleksandre Kocmut. Nedolgo nazaj je izšla pri založbi Morfem, opremljena pa je z ilustracijami Damijana Soveca, ki poleg Aleksandrinih skrbno izbranih besed, slikajo simpatične pravljične svetove za male in velike »otroke«. Prijeten videz in primeren format za otroško knjigo za trdimi platnicami skrivata osem zgodbic, ki mlademu bralcu približajo življenje na otoku Puklmec in življenje v globinah Mecenega morja, ki Puklmec obdaja.
Aleksandra Kocmut je koroška pisateljica mlajše generacije, ki se širšemu bralstvu tokrat predstavlja s svojim prvencem, prvim papirnatim »otrokom«. Doma ima dva prava nadebudneža, dva Baserja, ki nedvomno vnašata navdih in nove domišljijske poti med njene zapisane vrstice in njen svet spreminjata v pravljico.V prvi zgodbici iz knjige spoznamo amebo Rebo, mojstrico preobrazbe v igri tančica-resnica. V podvodnem svetu Mecenega morja je tančica – resnica igra, ki bi jo v resničnem svetu lahko primerjali z vsem poznano otroško igro Zvezde metat. Kot vse naslednje, tudi uvodna zgodbica, postreže z naukom za mlade bralce. Tako postane knjiga Na otoku Puklmec tudi poučna, ne samo razvedrilna, kot so danes premnoge knjige v poplavi otroške literature.V nadaljevanju si zgodbice izmenjaje podajajo kljuko vrat zemeljskega in podvodnega pravljičnega sveta. Po zemeljskem se potikajo veliki Hauliji, daljni potomci velikana Puklmeca, ki živijo v hišicah, ki jih napravijo tako, da tesno skupaj nasadijo drevesa – breze za kuhinjo, ker imajo zračne liste, za dnevni prostor lipe, ker omamno dišijo, mlado smrečje za spalnico, ker s svojimi iglicami ustvarjajo prijetno temo in lapuh za kopalnico. Ko drevesa zrasejo, Hauliji njihove najvišje veje prepletejo v kupolasto streho in tako je hišica končana. Spoznamo tudi Baserja, bistrega otroka mame Sule in očeta Bruma, ki s svojo zvedavostjo in pogumom razkrije skrivnost Mahove jame.Baserju nasproti, prebiva v globinah podvodnega pravljičnega sveta kitek Vitek, ki zaradi svoje neješčnosti in drugačnosti doživi svoj prvi sneg in prebedi zimo, medtem ko drugi kiti pridno spijo. Globoko spodaj, v temi Mecenega morja najdemo še enega velikana, kita Sinjega z njegovo družino, ki morskemu mladežu pripoveduje zgodbice. Tudi o tem, kako je nastal otok Puklmec. Otok Puklmec je ime dobil po poslednjem velikanu, ki je v silni želji, da bi na suho, pusto zemljo vrnil vodo, utonil. Iz njegove grbe je nastal otok Puklmec, na katerem med drugimi živita muha enodnevnica, ki si želi živeti več kot en dan in odkrivati radosti dolgega življenja, ter polonica brez pik, ki šele, ko dobi ošpice, spozna, da je življenje tudi brez pik lahko prav prijetno (sploh pa, pravi, pike niso več v modi).Zgodbe Aleksandre Kocmut in dogodivščine od zgoraj, s Puklmeca in od spodaj, iz Mecenega morja, pred mladega bralca naslikajo pravljične domišljijske svetove s pogumnimi junaki, pred starejšega bralca pa prikličejo že malce prašne spomine na zgodnje pravljice in na njihove nauke, ki jih, ko odrastemo, radi malo pozabimo. Nič na svetu nam ni podarjeno, v eni izmed zgodb spozna mali Baser in zelo dobrodošlo bi bilo, da se tudi sami tega kdaj pa kdaj zavemo. Z branjem pravljic pa lahko kljub vsemu sebi in mlajšim okoli sebe podarimo nove zgodbe in priložnost, da se za hip ali dva s suhe, puste zemlje potopijo v domišljijske svetove Mecenega ali kakšnega drugega morja | |
|
Kazalo 
Latest images 
Založba Literarni val 