Smisel nesmisla

Je že res,
da se največja sreča najde po najhujši nesreči,
da se največja ljubezen rodi po največjem razočaranju.
Da se lakota rojeva ob največji sitosti ,
in pitje povzroča še večjo žejo.
Hrabrost nastaja v največji bojazni,
najhujši strah v neizmerni hrabrosti.
Največja revnost v izobilju,
bogastvo ob največji revščini.

Da padeš nizko, ko si najbolj visoko
in se dvigneš s tal, ko si najbolj na tleh.
Največja žalost nastane po največji sreči,
največja sreča v najhujši žalosti.
Da šepet povzroča krike
in kriki izginjajo v tišini.

Da se majhnost človeka razteza v njegovi veličini
in mogočnost rojeva iz največje majhnosti.
Laž ob največji iskrenosti
in resnica v največji laži.

Da se največja strast rojeva v odpovedovanju
in odpovedovanje zaneti najhujše strasti.
Da najhujša tema vedno najde svetlobo,
in sonce prinese novo temo.
Da iščemo smisel v največjih nesmislih tega sveta.

V čem je potem smisel ?

Smisel je v enosti. Kajti vsako nasprotje je samo druga stran istega kovanca. Sprejeti oboje in najti enost. To je cilj našega iskanja.
Tule je 2. verz Tao Te Chinga, ki govori o tem.

Morda bo pa res držalo..

Mateja Kožar je napisal/a:

Morda bo pa res držalo..

Dvojnost je resnica sveta oblik in če pristanemo na to, da je to edini možni svet, edini možni pogled, potem smo oropani za smisel življenja. Potem smo le biomehanični roboti, ki jih vodijo programiranost in nagoni. A ko osupli nad lepoto narave, umetnine obmolknemo in se naše misli ustavijo, začutimo tisto presežno, tisto enost, ki nas napolni z radostjo. (radost je drugi pomen za blaženost, blagoslovljenost) Od kod prihaja ta radost. Iz razpoke psihološkega časa, ki nas prestavi v tukaj in zdaj. Najti to razpoko in jo s časoma širiti je po moje smisel življenja. Kajti v sedanjem trenutku odpadejo vsi strahovi in razočaranja, vse skrbi in pričakovanja. Samo smo.
No Modrijan je govoril. Berite s srcem ne z umom.

Miro,res lepo napisano..iz tebe res kar veje modrost.

Čeprav si življenja brez knjig ne znam predstavljati, se sama učim življenja izključno iz sebe in življenja samega...v knjigah se zgolj prepoznam ali pa ne..ne znam pa jim slediti..morda me najde kdaj.. Je pa res, da se včasih ob prebranem zdrznem..kot pri pogledu v zrcalu . Takrat je zadovoljstvo sebstva največje