Izostreno pronicajo vame,
načrtno spajajo v misel
in se prelevijo v rime,
tiste drugače zastavljene,
po starem receptu pripravljene,
ki me oblačijo in drugič spet slačijo.
Pred tuje rase prenesene
v groteskne pomene zorijo,
preden se razkrojijo, razpršijo,
včasih izobčene kot odraz moje bede,
drugič malikovane in dovršeno prelite
izpite, ko na skrajnem robu ekstaze
zaplešem spet sama, očem nepoznana.