Aktualizacija samorastnikov

AKTUALIZACIJA SAMORASTNIKOV

Piše se leto 2182. Človeštvo stopi na pot osvajanja planeta Saturna in pošlje na luno Titan prvo človeško odpravo. Tako kot že skozi celotno zgodovino osvajanja vesolja, se tudi sedaj za ponos in ugled borita ZDA in Rusija.

Na petek, 13. aprila 2182 pošljejo ZDA v vesolje ladjo Roosevelt – Churchill, ki je dobila ime po nekdanjima predsednikoma, kateri poveljuje slavni kapitan Jack Monroe. Sedaj je star že 58 let, a je 15 let nazaj kot prvi človek stopil na Mars. Njegova desna roka je njegov sin David Monroe, ki z 32 leti in krepko ter privlačno postavo hodi po očetovih stopinjah.

Jack in David se vedno lepo sporazumeta glede odločitev ter načina razmišljanja, a kadar tema zaide na Ruska tla, se njuna pogleda križata. Tako David spozna, da se s trdoglavim očetom ne splača kregati in zaradi tega vedno popusti. Nikoli pa ne sprejme očetovega razmišljanja in ne razume, kako lahko oče iz dna srca sovraži Ruse. Sredi sončnega aprila se tako končno podajo na dolgo in nevarno pot.

Istega dne pa Rusi pošljejo v vesolja svojo ladjo Stalin, na kateri poveljuje kapitan John Smith, ki je prestopil na Rusko stran po tem, ko se je poročil s Svetlano Loputnikovo. Njegova 29 letna hčerka Ana pa je na njegovi ladji glavna biologinja, čeprav bi vsakdo mislil, da je vrhunska manekenka. S svojimi dolgimi črnimi lasmi in sinjemodrimi očmi, prečudovitim telesom in neitmerno inteligenco si kuje svojo pot kot biologinja in naravovarstvenica. Na to ladjo je bila sprejeta zaradi svoje slave, kot najboljša Ruska biologinja, in bo na Saturnovi luni pregledovala vzorce prsti.

Na dolgi poti skozi vesolje se Jack in David velikokrat pogovarjata o ruski odpravi in si ogledujeta podatke o ruskem osebju. David že prvič opazi Ano Smith Loputnikovo in se mu nevede vtisne globoko v spomin. Velikokrat na dolgem potovanju sanja o njej in počasi se mu dozdeva, da jo pozna skoraj bolje kot samega sebe. Na podlagi ene slike in svojih sanj, se zaljubi vanjo. Komaj čaka trenutek, ko bodo na površje Titana izstrelili rakete, ki bodo v atmosfero spustile potreben kisik in vodo za življenje na površju, kajti takrat se bo na površju lahko srečal z Ano in ji razkril svojo ljubezen.

Po dolgih mesecih čakanja končno pridejo v bližino Saturna, se vtirijo v Titanovo orbito in pripravijo na izstrelitev raket. Te izstrelijo in se naslednji dan prežarčijo na površje. Na svojo žalost Jack opazi, da so jih Rusi prehiteli in ugotovi, da so že pred dvema urama stopili na površje.
Ruskega kapitana obvesti o njihovem prihodu ter se dogovori z njim in najpomembnejšimi člani posadke za sestanek in omeni še nekaj glede skupnih interesov in mednarodne zveze o odkrivanju ter raziskovanju vesolja, MZORV.John mu seveda z veseljem sporoči, da bo sestanek omogočil na bližnjem hribu,kjer bodo lahko tudi opazovali bogato površje nove lune v verigi že osvojenih.

Naslednji dan pridejo ameriški pomembneži ob vznožje hriba in opazijo, da jih Rusi že čakajo. David že od daleč opazi prelepo Ano in se ne glede na očetov prezirajoči pogled postavi poleg nje ter se ji predstavi. Ana ga začudeno pogleda in zazdi se mu, da ji je celo všeč. Takoj steče pogovor med njima, medtem ko se kapitana v mračnem in utesnjujočem vzdušju pogovarjata o morebitnem sodelovanju ter povezovanju, vendar ne najdeta skupne točke in pogovor se sprevrže v prepir. Marsikatera žaljivka pade iz ust Jacka Monroea glede izdajstva Johna in njegovo t.i. bežanje od doma ter prijateljevanje s sovražnikom, vendar ga on mirno posluša in ga vseeno povabi k sodelovanju, kar Jack odločno zavrne.

David in Ana pa se ne moreta naposlušati in obema je medsebojno druženje zelo všeč. Ana se na prvi pogled zaljubi v Davida, on pa spozna, da je v resnici Ana še lepša in da je pametnejša, kot je sprva mislil. Nihče od njiju se noče ločiti, a sestanka je kmalu konec in David obljubi Ani, da pride še isto noč k njej, v njihovo naselbino.

David nestrpno čaka na večer in ko se sprevrže v noč ter njegov oče trdno zaspi, David potiho odpre vrata njihove instant hiše in se po prstih prekobaca po stopnicah, z mirno roko odpre vhodna vrata ter neslišno izgine v noč. Takoj ko pride pred hišo, si natakne nočna očala, da lahko v trdi temi vidi, in se odpravi na pot. Čez dobre pol ure pride do Ruske naselbine, kjer ga ob že znanem hribu čaka Ana, ki je prav tako nestrpna kot David. Oba že močno hrepenita drug po drugem, si padeta v močan objem in David jo usodno poljubi. Zatem se usedeta ob vznožje hriba in se začneta pogovarjati o najljubših stvareh, najljubši barvi, njuni zgodovini in na koncu še o njunih domovinah. Ana mu pove realno zgodbo o Rusiji in David spozna Rusijo iz čisto drugačne plati. Ne more verjeti, kako se ta zgodba razlikuje od očetove. Sklene se pogovoriti z očetom o tej zadevi in mu zaupati ljubezen, ki jo čuti do Ane.

A ko pride David v zgodnjih jutranjih urah domov, medtem ko je bil 16 ur z Ano, se vrže v posteljo in spi nadaljnih 24 ur. Izmučen od spanja se zbudi in ugotovi, da je šele jutro, a se hitro spomne, da je dan na Titanu mnogo daljši, saj traja skoraj 16 zemeljskih dni. Ob zajtrku skuša očeta prepričati, da je Rusija čisto drugačna od njegovih zgodb, a njegov samogovor ne pade na plodna tla, kajti oče ga z eno besedo zavrne in sprevrže Davidov trud v nič.

Ana podnevi analizira vzorce prsti, da bi videla, če je le ta primerna za poljedelstvo in za znosno kasnejše življenje na Titanu. Vsako noč, ki jo dolgo čaka in pričakuje, pa se skrivoma dobiva z Davidom. Sprva ob vznožju hriba, kasneje pa v neki instant hiši, ki je pripadala nekemu poveljniku, ki je od starost in pa zaradi manjše gravitacijske sile umrl po treh tednih od prihoda, oziroma po prvem sončnem vzhodu.

Po šestih mesecih prebivanja na Titanu John opazi, da je Ana noseča in jo vpraša, kdo je srečni oče. Takrat mu Ana pove celotno zgodbo in John jo prosi, če lahko Davida povabi na slavnostno večerjo. V svoji vnemi pozabi počakati na njen odgovor in odide v ameriško naselbino po Davida. Ker ga ne najde sporočilo pusti kar pri njegovem očetu Javku. Ko pride David domov, oče ponori in poskuša Davida pretepsti. Ker mu top zaradi njegove silne moči ne uspe, ga brez premisleka razveljavi njegovega čina in tudi statusa njegovega sina, češ da njegov sin že ne bo imel ruskega otroka in ga brez besed napodi. David skuša očetu ponovno razložiti in mu vliti nove vere v Ruse, a navada je železna srajca in svojemu očetu in njegovemu prepričanju ne more do živega.

Potrt zaradi izugube službe in očeta, ki mu je zelo veliko pomenil, odide k Ani po tolažbo in moč. Na večerji svojo zgodbo pove Johnu, ki mu ganjen ponudi službo na svoji ladji. David to neverjetno ponudbo sprejme in se s solzami v očeh zahvaljuje in obenem čudi njegovi velikodušnosti. Spozna, da je John pravo nasprotje njegovega očeta in da so Rusi mnogo boljši narod od egoističnih in nacionalističnih Američanov. Sprijazne se z dejstvom, da ga je oče zavrnil kot svojega sina in nadaljne tri mesece pomaga Ani pri njenem raziskovanju.

Po devetih mesecih se jima rodi sin, kateremu dasta ime Boris. David in Ana se ob tej priložnosti odločita, da se bosta na Titanu poročila, ker ne mislita čakati še pet mesecev, da se vrnejo nazaj na Zemljo. David kljub temu, da ga je oče zavrnil, odide k njemu po blagoslov, v upanju, da se je sprijaznil z dejstvom, da se poroča z Rusinjo. A že prvi pogled očeta mu pove, da se stvar ni spremenila. Žalosten odide nazaj, zavedajoč se, da je s tem dokončno izgubil svojega očeta. Poroči se v prelepi votlini nekaj kilometrov vzhodno od ruske naselbine in zave se, da je storil pravilno, pa čeprav je s tem izgubil očeta.

Čez dva meseca pa naenkrat izbruhne epidemija bolezni podobni srednjeveški kugi, ki napade vse tiste s krvno skupino B. Med njimi je tudi Jack, kateremu je usojeno, da tako kot drugi v roku treh dni umre. Jack drugi dan pošlje po Davida in ta se z mračnimi mislimi poda na pot k očetu in misli, da ga namerava še zadnjič nadreti, preden dokončno umre. Vendar mu globoko v notranjosti droben glas vliva upanja, da se je na smrtni postelji Jack le spremenil. Ko pride v toplo sobo z značilnim vonjem po bolnišnicah in razkuženem, zagleda svojega očeta, čisto bledega in slabotnega.

Oči globoko pogreznjene v jamice in veliki temni podočnjaki mu govorijo o prestani bolečini in mukah, ki jih je trpel zadnja dva dni. Z močnim dvomom se mu približa toliko, da lahko sliši vsako njegovo slabotno besedo. Prvič v življenju vidi očeta tako mirnega, ga sliši tako prijaznega in v trenutku mu oprosti vse do zadnje zamere. Oče mu govori dolgo, a ne pove veliko, saj govori počasi in slabotno. Njegov samogovor govori o napakah, ki jih je storil v življenju ter o napaćni predstavi o Ani in Rusih nasploh in se mu iskreno opraviči ter prosi odpuščanja. Prošnja mu gre težko z jezika, saj je ponosen mož. David mu takoj z veseljem odgovori, da mu je odpustil takoj, ko je vstopil v sobo. In še isti trenutek Jack zadnjič vdihne in z zadnjo sapo iz srca izdihne: »Srečen bodi!«.

Kmalu po epidemiji se obe ladji vrneta na Zemljo. David se kot član ruske posadke na Stalinu nastani na obrobju Moskve v veliki hiši in z Ano živita dolgo in polno življenje. Njuno bivanje pa olepša troje otrok. Prvi, Boris, ki postane ruski predsednik, drugi Aleksander, ki gre po Davidovih stopinjah in postane kapitan ruske posadke in osvoji Venero. Nazadnje pa tudi Svetlana, ki postane slavna manekenka in je dobila ime po Anini materi Svetlani Loputnikovi, od katere je Ana dobila svojo lepoto in modre oči. David in Ana doživita visoko starost, oba preko 130 let, kar jima omogoči moderna tehnologija z medicino. Živita srečno in polno življenje vse do zadnjega dne, ko skupaj umreta v znani nesreči med prežarčevanjem iz Moskve v Pariz. Njuni atomi so izgubljeni za večno. Umreta skupaj in tako nihče od njiju ne vidi drugega umreti, kar je za njiju sreča v nesreči.

Moram ti rečt, da mi je kot prvo všeč da je v zgodbi Ana, kot drugo ne vem ali si jasnovidec, da gledaš v naprej ali ti domišlija dela tolk dobr? Aljaž, vsekakor se pa zaključi skoraj pravljično, umreta skupaj ... Super ti leži, ne samo poezija ...

Nuška Golobič je napisal/a:

Moram ti rečt, da mi je kot prvo všeč da je v zgodbi Ana, kot drugo ne vem ali si jasnovidec, da gledaš v naprej ali ti domišlija dela tolk dobr? Aljaž, vsekakor se pa zaključi skoraj pravljično, umreta skupaj ... Super ti leži, ne samo poezija ...

Ne vem, če sem ravno jasnovidec, blolj se gre tukaj za inspiracijo. Ko se mi odpre sploh ni težko pisati. Ko se zaključi val inspiracije je pa težje karkoli napisati, hehe...

Hvala ti Nuši