CESTE JESENI

Nemirni
so koraki
jesenskih poti.
V vetrovnih
spominih
listje ječi,
stlačeno
v hlad
osojnih strani;
oluščeno
svetlih hotenj
in pekočih slasti.

Samotne
so ceste jeseni
v meni.

pošiljam ti sončka, da te ogreje, nariše nasmeh na obraz.... in tudi ceste se ne bodo već jesenske zdele

krasno

Lepo si napisala, Adisa
In kljub temu se bo v deželo izpod Nanosa naselila pomlad in spremenila hlad v prelepa cvetoča polja ... leta teko, zrno živi in ponovno rodi

Alenka Nova je napisal/a:

pošiljam ti sončka, da te ogreje, nariše nasmeh na obraz.... in tudi ceste se ne bodo već jesenske zdele

krasno

hvala za sončke, pa saj ceste niso vedno jesenske, samo včasih, jeseni...

Aren Vidovski je napisal/a:

Lepo si napisala, Adisa
In kljub temu se bo v deželo izpod Nanosa naselila pomlad in spremenila hlad v prelepa cvetoča polja ... leta teko, zrno živi in ponovno rodi

Se je že , sončki regrata sijejo, češnje so bele neveste, kukavica kuka, lastovke so se vrnile in burja piha . Lepo je, hvala Aren, lp!

Jesen kot spokoj, jesen kot misli nebroj.
Jesen, ki me spominja na Rilkeja.
Jesen, ki se ti poda Ida.
Ki je lepa, ker ti o njej pišeš.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Jesen kot spokoj, jesen kot misli nebroj.
Jesen, ki me spominja na Rilkeja.
Jesen, ki se ti poda Ida.
Ki je lepa, ker ti o njej pišeš.

Hvala Miro, se bom prav potrudila in poskusila tudi kaj o pomladi napisati, da me ne bo sama jesen, bodi dobro, objem Ida!