9. Kraljica noči Lilith ( v pesnitvi LUNIN SIN )
(avtor: Dušan Enova)
Lunin sin potuje k svoji dragi, mili,
veter žene ga na vrancu, črna griva,
piš noči, oblak je, ki ga nese k Vili,
v soj luči, kjer misli, čustva so igriva.
Glej tkanino sanj, to krhko pajčevino,
jo iz čustev zvezd je spredel svod nebesni.
Z njo ogrnil bo dekle Akvamarino,
v mislih viden bo postal njen lik prelestni.
Polno luno, Lilith, zemlja je zakrila,
čuti gnjev njen, iz oči ji švigne strela,
čista mesečina v mrku je zgorela,
črn oblak, obliko takšno je dobila.
Glas gromovniški se je odbil od gore,
z dvakratno močjo je jezno treščil vanje,
mati Luna je izgubila svoje sanje,
Amarantu prerokuje težke more :
» Vedi, uročila sem ti tvojo drago,
tvoja ljuba se bo spremenila v skalo,
vse za njo naredil boš, a bo premalo,
sile ni, moči, ki vzela bi mi zmago !»