Mojca Gartner - Ajda: Zate bom ...

Naslov sporočila: Mojca Gartner - Ajda: Zate bom ... Ned 11 Apr 2010 - 10:29

Celje, samozaložba 2006

Naša članica Mojca Gartner je pod psevdonimom Ajda izdala prelepo zbirko ljubezenskih pesmi o kateri je svoje vtise zapisala tudi Tatjana Malec in jih lahko preberete na spodnji povezavi.

http://www.pozitivke.net/article.php/20070314161950913/print

Piše: Zoran Pevec

Poezija je v današnjem času tista rara avis, ki jo zaznavajo in spoštujejo le še redki bralci. To pa je seveda dobro, saj govori o tem, da utegne biti nekoliko pred časom in je ta trenutek še ne perceptuira v tolikšni meri, kot jo bo morda historični zamik, če si bo seveda zaslužila. Ob tem je nujno zapisati, da, kljub navidezni nepomembnosti, poetično vzdržuje tisto me-sto, ki ga ima ves čas človekovega kulturnega obstoja. V današnjem času še vedno govorimo o Homerju in o kitajski liriki in te misli nam še vedno pomenijo podobno, kot so ljudem pred stoletji. Prav zato je vznik vsakega tovrstnega poizkusa prijeten in pomemben za literarnega konzumenta.

Pred sabo imamo pesmi v naslovu omenjene pesnice, ki odraža svoje do-jemanje sveta in notranje razmišljanje večinoma na ljubezenski oziroma tudi na erotični ravni. To pa so tiste temeljnosti človekovega bivanja na tem svetu, ki ga zagotovo najbolj bistveno prikazujejo in opredeljujejo. Tu zaznamovana emotivna plat se premešča med prizori predanosti (pisal si besede, očarale so me), strasti (v očeh je tvojih žar, / ne da se ga prezreti) in erotične zanesenosti (mudi se tvojim ustnicam naprej, / do vrelca pre-bujenega, / vročega in strastnega, / zate tako želenega). Vse to je popisano dokaj transparentno, brez kakšnih večjih cerebralnih labirintov, razumlji-vo za slehernika, pa vendar v določenih pasusih tudi z že kar izdelanimi pesniškimi ﬁgurami.Včasih je tubitnost nakazana tudi z razočaranjem,kot delom vsakdanjega sveta, kot recimo v pesmi z naslovom Molk. V njej se pesnica primerja z ranjeno ptico, ki ji je »njegov« molk polomil krila. Plamen ljubezni takrat ugasne, ostane pa moč prvinskih verzov, ki prav v tej resignaciji najdejo moč za novo pesniško izražanje.

Ob omenjeni tematiki je potrebno omeniti še naravo, kot eno značilnih prvin in podob, s katerimi se nam prikazuje Gartnerjeva, očitno dobra opazovalka in poznavalka sveta, v katerem prebiva. Ta tok življenja je prikazan s pomočjo živalskega (ptica – sinička …), delno pa tudi rastlin-skega sveta (travnik, rože …).

Melodija življenja je skoraj vedno razdeljena med dve osebi, moškega in žensko, ki se prelivata v »šampanjcu razgretih dlani« in v dotikanju ter vsrkavanju svojih teles.

Metaforika je, kot rečeno, opredeljena z bolj kot ne jasno razpoznavnost-jo, ki pa vendarle navaja bralca k temu, da se zaveda poetičnosti branih pesmi. Sicer so pesmi delno rimane, delno pa napisane v prostem verzu, kar govori tudi o njihovi poti k sodobnemu dojemanju pisanja poezije. Misli so večinoma ﬂuidno pretočne,sklopi pa dobro razdeljeni in členjeni na posamezne kitice.

V celoti gledano je pred bralcem zanimiva in pregledna poezija, pisana s senzibilno in senzualno govorico sodobne ženske, ki se zaveda življenja in bivanja v njem na poetično že kar dodelan način, predvsem pa z veli-ko volje, da bi svoje dojemanje tistega, kar se ji dogaja, tudi upovedala v verzni pesniški obliki.

Za pokušino:

Zate bom
Mojca Gartner

Zate bom
spletla pesem
o zasanjanih očeh.
Samo zate …

Zate bom
narisala nasmeh
v žametnih nočeh.
Napolnila z nežnim ga napojem.
Samo zate …

Zate bom
pobožala lune odsev.
Ujela zvezdic sled v svojo dlan.
Samo zate …

Zate bom
ulovila vetra šepet,
na drevesu listov trepet.
Samo zate …

Zate bom
prisluhnila melodiji klasja,
zlatim zrnom pšenice zrele.
Samo zate …

Zate bom
ukradla žarek sonca,
podržala ga v dlani.
Samo zate …

Zate bom
pobarvala sanje,
jih z zlatom pozlatila.
Samo zate …

Zate bom
dotaknila se spečih gozdov,
predramila zaspane smreke.
Samo zate …

Zate bom
travniku ukradla šopek cvetja,
polju rdeči mak ponosen.
Samo zate …

Zate bom
skalila vodo v tolmunu,
splašila drobne ribice.
Samo zate …

Kaj storila bi še zate?
Tisoče stvari je
še na svetu ,
ki storila bi jih

Samo zate …

Prepletanje …
Mojca Gartner

Vežeš me nase
Z nevidnimi nitmi
Pleteš mreže
Zapletam se vanje
Ne padam

Miriš spomine
Dišiš mi po pomladi
Loviš žarke sonca
Dotikaš se zvezd
Pričaraš pravljico

Podarjaš ni nasmeh
Božaš moj obraz
Prepletaš najine prste
Šepetaš mi o poletju
Kradeš biser morja

Čaraš jesensko listje
Ponudiš sočno hruško
Ugriznem vanjo
Spijeva poljub
Zlijeva se v eno
Slutiš zimo
Zaspiš v mojem objemu
Prisluhnem dihanju
Bitju srca
Tvojega, le zame…

» Mojca Jordan
» Zate