Med nama

Med nama so stkane vezi škrlatnega obzorja bisernih solza.

Daleč pod Ekvatorjem si iznad nočne gladine lebdel pod vzrojeno prsno bradavico leve dojke. V srcu z vencem bolí sem te nosila v valove indijskega oceana. Jokala sem, zapredena v močne vitice zapuščenosti. V beli mivki, med zarisani srci z najinimi imeni, sem se počasi ugrezala v minevanje in se objemala s kokosovimi orehi.

Spala sem. Ob izklesanem starem Apolonu, odeta v bele tančice komarnikov, odišavljena z dragocenimi olji - z zamolklo bolečino in otroškimi spomini, ko sem spala ob tebi.

Razigrana, pocukana z ljubkimi prsti opic, v senci palm, so me moški razvajali in stregli...

Umiralo mi je drobovje, bližal se je Miklavž. Najtemnejša noč. Prva noč, ko mi ne boš nastavil darila... Noč groze, spoznanja, da sem ostala sama.

Vrnila sem se. S srcem, z otroškimi spomini ujetimi v odraslo telo. Tvoja slika ob postelji mi biča resnico o kruti osirotelosti. Ati, kje si?