VITEZ

Naslov sporočila: VITEZ Čet 22 Jun 2017 - 21:31

VITEZ

Kopje v roki, meč v nožnici,
viharnega morja brodnik,
vranec vzpni se in poskoči,
varno me ponesi na sončevem vetru Erosa
skozi temino noči, pod nedrje Gaie,
preko brezna Tartarosa.

V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog,
in Uran pri Gaii biva,
zmajeve krvi reka me obliva,
na prsih nosim nebesni svod kozmičnega svita.

Ojdip vse nebo zajema,
Ojdip smo mi, je temina in je blesk in slepilo,
v vetrcu duhtenja borovega gozdiča
z mečem očimu glavo odrobim na tnalu,
kaplje krvi in zvezdni prah
se razkropijo po nebu.

Stopam po zaviti poti v znamenju kače,
ognjeno črto prestopim, se usločim,
v temino smrtno pičim
in se zvijem, kakor se mi zahoče,
hodim, po zavitem blodnjaku,
mrtvi mornar na oceanu.

Pod okriljem Gaie vsakdo priležnico hvaljene lepote najde,
ljubico, nasprotje in zrcalo, urok in blodečo norost,
a v nevihtni noči se mora dalje, se zvijati in strup razsipati,
na morju zvezdam slediti, na perutih orla veter loviti ...
sfingo poljubiti.

» Vitez