VRTNICA

VRTNICA

Naj mi v temi žalosti,
ki razsvetljuje prostor
med stenami osamljenega srca,
osvetlijo moje poti
kot sonce lepe tvoje oči.

Ko tvoj pogled
prereže telo moje biti,
srce zdivja, kot da vrtnica
odprla bi cvet in zadišala,
vzela žile moje bi v roke
in nanje srečo zaigrala ...

Čudovita kot cvet,
kot svileni cvet vrtnice.
Tvoje ustnice,
kot cvetni listi so,
mehke kot žamet,
nežne kot ti ...

Upam le, da nikdar
s svojim trnjem ne prerežeš
niti mojega hrepenenja,
ki sužnjijo moje srce
v neizdahnjeni ljubezni.