VEČNOST

VEČNOST

Kako današnji dan
zabada nož nesreče
v moje srce mi trepeče.
In kako vedno znova
me misel nate bega ...
Prečudovita misel nate,
samo misel,
ki je nočem dati stran,
četudi srce bije
brez vseh ran.

Nočem sonca,
še manj pa luno,
saj nič od tega
ne zapolni vsega,
ne zapolni mi dneva
in niti ne noči,
kot znaš s svojimi besedami
in s pogledom
tvojih oči le ti!

Vse kar nekoč
sem si želel,
mi dala je usoda.
Ujeti pogled tvojih,
kot diamant svetlečih se oči,
čutiti dotik tvoje,
kot svila mehke kože,
pobožati tvoje lase,
ki kot najnežnejša sapica
kraljujejo nad tabo.

In ponoči
dajejo zvezde mi
tvoje poglede in dotike,
poljube in mežike,
ko v mojih sanjah si.