Sveti mož

Naslov sporočila: Sveti mož Pet 1 Jan 2016 - 14:07

Beethoven Piano Concerto No. 5 in E-flat major
Op. 73 Adagio Un Poco Mosso

Sveti mož

Sedaj pisal otožno bom balado
za svet, ki pozabil je pravico,
čeprav ima zgodba dolgo brado,
vam napisal bom - samo resnico!

Njega dni v našem lepem kraju
učil je vero navihan sveti mož,
živel je ta gospod kot v raju
ter skrbel za šopek svojih rož!

Bile so to zelo zahtevne rože,
vse potrebne - skrbne obdelave,
saj so slekle ga do gole kože,
če pri delu rabil je dve glave.

A našel v gozdu je skrit kraj,
pesnik, ki naključno je odkril,
da obstaja v našem svetu raj,
kjer mož je svoje rožice gojil.

Vozil je tja pokazat mesečini,
lepo po vrsti svoje rože ljube,
da njihovo lepoto v srebrnini
s strastjo ogrnil je v poljube!

***

Prva roža je bila že poročena!
Ker ljubečemu možu več ni stal,
srčkana muca bila ni potešena.
Odrešitev kar sveti mož je dal!

V gozdu se strasti je predala,
ko svetem tiču glavo je mešala,
med orgazmi je v mrak kričala,
vse vzmeti na avtu razrahljala!

Kot pogosta gostja tiste jase
jo gola je krasila - mnogokrat,
svetega pohotno povabila vase,
kot da ima ga notri zadnjikrat!

Prav ona ga je ljubko naučila
slednjo uganko ženskega telesa,
pogosto v svojo muco povabila
ter v peklu naredila mu nebesa.

Bila trajna skrivna je zadeva,
sin njen mlajši je izrezan far,
a mož čisto slepa vaška šleva
ni opazil, da je oče vaški car!

***

Druga roža je študentka mlada,
ta je tudi mucko rada podržala,
našega farja zajahala je rada,
mu tiča večkrat nežno posesala.

Vsako ta tič zvabil je v greh,
ker sveti je zelo obdarjen bil,
ljubke zvezde je čaral v očeh,
ko ga v pohotno mucko je zabil.

Ta lepo ritko hitro je vrtela,
težko jo je ukrotil farjev tič,
edina, ki je vsega vase vzela,
tako, kot da ni vase vzela nič.

Študentka tudi fanta je imela,
ki se nekje res pridno je učil
za nadomestilo farja je ujela,
da ji metulje z mucke je podil.

Rada bila je cvetka sredi rož,
s takim tičem je prav rada šla,
potešena ona in naš sveti mož
z nasmeškom iz gozda sta odšla!

***

Ker tretja mladoletna je bila,
malo dlačic ji muco je krasilo,
le narava ji z verige je ušla,
saj se v hlačke je hudo cedilo.

Naravno je, da so jo obiskali
metulji, ko učaka trinajst let,
muco njeno z dlačicami obdali,
naredili - da pričela je srbet.

Zato možu svetemu vse razloži,
da tam vmes res grozno jo srbi!
Ko od njene muce se hudo cedi,
več za njo - zdravilne rože ni!

Pojasni ji, da notri je hudič,
a se za metuljčki skriva zvito,
da ga lahko prežene dober tič,
skozi luknjico - v muci skrito.

Na veliko srečo on takega ima,
na hrbet naj se uleže na oltar,
sleče hlačke, noge narazen da,
da bo prejela sladki božji dar.

Seveda ljubka mucka bo bolela,
hudič nerad svojo dušo zapusti,
a ko bo mucka njena zacvetela,
bo že šel, naj nič jo ne skrbi.

"Treba pregnati tega je hudiča,"
je rekla in se ulegla na oltar,
slekla hlačke, čakala na tiča,
ki ga izvlekel je potrebni far.

Za tako delo treba ni denarja,
zato ga do dlak vanjo je zabil,
na sredini cerkvenega oltarja
s semenom svetim muco ji zalil!

Tedaj njej je mucka zacvetela,
minila je bol porojena iz krvi,
videla Njega - kako z razpela
nekam tja v nebo obrnil je oči.

Slišala, kako v nebesa šepeta:
"Oče, zahvala tebi za tega tiča,
ki iz muce dekleta nedolžnega,
preganja ji peklenskega hudiča."

"Moj sveti mož!" je v razpelo
tiho dahnila na višku nežnosti:
"Zdaj res me več ne bo srbelo!"
"Nič več hudiča v moji muci ni!"

"Če hudič se vrne," mož sveti
v njeno uho vroče je pošepetal
"pošljeva v pekel ga prekleti!"
"Le pridi, ga bom spet pregnal!"

Tako tega hudiča v zakristiji
sta s svetim možem spet podila,
da je dala svečo v dar Mariji,
ko zlodeja se znova je znebila.

Kdo bi skrbel tu - za celibat,
ob deklici, ki živi v bolečini,
če potrebno hudiča je pregnat,
ki se v tej ljubki mucki slini.

Kaj kmalu je na skritem kraju
gozda, kjer mož preganja vraga,
posvečuje mucke, da so v raju,
ta rožica cvetela - čisto naga!

Bila je cvet šopka nežnih rož,
mokrih muc, ki jim vrag nagaja
in vse jih oskrbuje sveti mož,
jim kaže, kje vodi pot do raja!

Malo bolj bila je sramežljiva,
nič čudnega, saj mlada je bila,
čeprav na tiču silno radoživa,
ko hudiča iz mucke je otresala.

***

No, v noči tega je sveta tako,
da življenje vražja je pogodba,
tu mora se končati - vse lepo,
tako konča se tudi naša zgodba.

Nenadoma na tisti gozdni jasi,
v mraku noči tišina je nastala,
in utihnili so strastni glasi,
ko svoj ples je roža odplesala.

Na tem svetu hitro mine sreča,
tudi ta zgodbica se je končala,
dogodila se majhna je nesreča,
za malo svetega v grob poslala!

Na dami poročeni je sveti mož,
kap doživel, ko vraga je podil,
ne bo več tolažil ljubkih rož,
nežno vzdihovanje z ustnic pil.

Zdaj bolj podoben je rastlini,
z junakom, ki več ne more stat,
ostali so mu nežni le spomini,
na rože, ki se še hodijo igrat.

Poročena se že takemu predaja,
ki mu v mucki - še trdno stoji,
tudi študentki sladko prihaja,
ko na novem tiču ritka se vrti.

Samo mala otročička tiho ziba,
ga preko svetega je bog poslal,
hudo muco pa ponoči sama riba,
kar prst ji zlod'ja bo pregnal.

Tako minejo sreče v življenju,
da dobri petelini prej ko slej
oddani so grobu ali trpljenju,
a kokoške drugi drgnejo naprej!

***

Malo resnice v sklepno besedo:
Za slednje dejanje kazen pride,
srečaš se s svojo plitvo bedo,
tej zadnji kazni nihče ne uide!

Vasja Belšak

Zahvaljujem se avtorju te fotografije in tudi tistemu, ki ima do nje pravico, da je z njo pospremil na pot tudi to pesem!

http://orzzzz.com/norwegian-pop-star-comes-out-by-having-sex-with-priest-in-nsfw-music-video.html

Vasja Belšak

» SVETI DUH