Skrivnosten nasmeh tvoj....

Naslov sporočila: Skrivnosten nasmeh tvoj.... Pet 27 Feb 2009 - 17:53

Skrivaš se za nasmehom

Mona Lize, s pogledom

njenim mi sporočaš,

želje plasiraš…govoriš.

Zatekaš se v svet igre,

v njej živiš življenje,

vase me kličeš…vabiš,

da s tabo sem, ko si zaželiš.

Na grame mi ljubezen tehtaš,

podajaš mi jo skozi tančico

noči, prav nalahno..prefinjeno

me mučiš in se tega zavedaš.

Nasmihaš se, ko ti pravim,

da ljubim te…..rad imam,

z nasmehom me zavračaš

in z nasmehom one odideš.

Naslov sporočila: Re: Skrivnosten nasmeh tvoj.... Pon 2 Mar 2009 - 22:57

Vedno se spomnim
burje..Primorske

tisti bot, ko čez Pohorje zaorje

veter, vihar….neurje,

takrat srca se spomnim čeče

Kambreške, terana, ko sonce name posije;

Primorsko..Štajersko imam v duši....

Sočo, bistro vodo, čutim v sebi,

ko se priklanjam Šumu….Bistrici,

kot da se njene vode pretakajo v meni;

ljudi, sinov Gregorčiča,

duš…src primorskih,

slišim, ko berem Vodovnika

pesnika Pohorja, takrat se spomnim vseh;

bili smo z drugimi,

s Slovenci skupaj, ko nas je mati

domovina klicala, da smo njeni,

da nas potrebuje, smo vedeli, vendar žal ne vsi…..

.

Naslov sporočila: Re: Skrivnosten nasmeh tvoj.... Čet 5 Mar 2009 - 12:55

Pomlad..

Norice in zvončki pravi
so med prvimi cvetovi
pomladi,
so lepotci narave... njeni prvaki,
šampioni, oznanjevalci
vigredi.

Trobentice sončku podobne,
pogledujejo iz trave…
kukajo,
pomlad kličejo…..... jo prebujajo,
izpod snega vetru
kličejo..pojejo.

Mačice na vejicah snežnih,
otroci vrbe… puhasti
malčki,
kot belo sivi majhni škratki,
radovedne so v rjavih
plaščkih.

Vijolice travniške lepotičke,

duh njihov vznemirja..omamlja,
so
nepogrešljive spremljevalke

prebujanja pomladnega dvora.

Naslov sporočila: Dnevu mučenikov... Sob 7 Mar 2009 - 16:29

Danes mučen sem

toliko…kolikor to sam želim

in hočem, kolikor sebi…njim

dovolim, saj vendar zase odločam.

Dnevu mučenikov,

njim se priklanjam,

na njih se spominjam,

na štirideset in vseh pobitih svetnikov.

Žal mi je za njih,

zverinsko umorjenih…pobitih,

v rovih pozabljenih

zatajenih…zamolčanih.

Takrat so bili mučeni,

tudi oni si niso želeli,

jih nihče ni vprašal,

saj tisti čas se je še Bog od njih
obračal.

» TVOJ NASMEH
» Grenak nasmeh
» Za slovo podari mi nasmeh