VLAK STOLETJA

VLAK STOLETJA

Gledam v smer od kot prihaja vlak,
kot sonce v dežju ne more biti vsak,
samo ti si pregnal temen oblak,
tako kot ti ne ljubi vsak.


Ne morem najti naivnega videza,
ta svetloba, ko vidi oči ljubezni,
teče v nasprotno smer tako,
da ostanem na vlaku stoletja.


Kako naj leto brez tebe preživim.
Le kje živijo tvoje besede ! ?
Brez njih je prazno moje življenje,
nevihta briše moje solze.


Čas hiti naprej, bojim se, da ne bo tvojih besed nazaj,
pogrešam te, naj se zaustavi čas potovanja.
Naj veter zapiha pesem življenja,
mojega potujočega srca, " LJUBIM TE.