PRAZNE STOPINJE
Ostal sem sam,
kakor nebogljen otrok
pred vrati samostana,
brez možnosti ugovarjanja
in zagovora.
Kakor pajek brez pajčevine
stisnjen v kot,
s prestašenim pogledom.
Končal se je najin tango
ki je v začetku korakal v ritmu polke,
se počasi umirjal do valčka
in na koncu so ostale
le prazne stopinje.