Visoke trave, elegantno zibajoče v pomladnem vetru.
Spogledljiva dišavnost, vrvež pomešanega ljubljenja, hormonov, rojevanja, življenja.
Majhne skotene hčerke in sinovi srnjadi,
ljubki bambiji... in nesrčni ljudje v traktorjih z bočnimi noži, ki radi puščajo krvavo muko razkosanih bitij.
Nabiram klope in pike mravljic v iskanju prikritih gnezd v brenčečih travnikih.
Tržem snope trav in umikam dihe čudovitih črnorjavih oči, nežno jih dvignem in šepetam jim o ljubezni in pozdravom njihovi mami. V ogromnih naročjih bilk držim svetlorjave čudeže z belimi pikami. Na nezapovedani meji pod kostanjevimi krošnjami jih spustim ležeče, na prihod njihove dolgonoge mame. Nikoli mi ne zamerijo, da sem njihove otroke umaknila izpod gotove smrti.
Razbijam s palico, s spremljajočo popotnico preleta in petja ptic pa preganjam slepce, gože, druge nemočne plazeče živali, da jim prezgodnja smrt ne zakosi boleče poti umiranja.
In zvečer si zaželim, da bi se sparila s tabo in obležala v gnezdu, ki ga še nisva uspela splesti.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
