borec Maro

borec Maro

ko so odšli na poletni dopust
so ga odvrgli kar na dvorišče
majhen in nebogljen
je v enem samem trenutku
pristal med brezdomci

vsi so imeli svoj kót
velika okna in vrata domov
ki se dvigajo vse do neba
so se odpirala in zapirala
zapirala in odpirala
vsi so brezbrižno šli svojo pot
in le mamam
ki so na našem dvorišču
čuvale svoje otroke
se je kot zavrženo dete
dotaknil srca

prosil je nekaj
kar mu pripada
prinašale so mu obrok
celo naš Buan Bayron
razvajeni hišni gospod modre krvi
ki je sin samega Supreme Championa
mu je sočutno odstopil
svojo bio ribjo konzervo

siva kepica nežnih oči
ki je igrivo in radoživo
raziskovala naše dvorišče
je hkrati s svojim prihodom dvignila prah
in nas stanovalce povsem razdvojila
nekateri so jezno povzdignili glas
da tujih mačk pa v našem bloku
že ne bomo redili

nevedoč za vse razprtije
se je Maro pred jeznimi starimi mački
ki so zaradi njega dodatno pošpricali
meje svojih parcel
zatekel pred vhod
toda človeška brca
ga je kmalu odnesla preko stopnic
nazaj na bojišče

skeli me tista brca
dragi borec Maro
vendar verjamem v tvoje globoke zelene oči

Olga Kolenc