to poletje
je bilo čisto drugačno
svet je bil večji
obzorja so bila večja
celo oblaki so bili večji
dišalo je po azalejah
in potem je napočil
tisti večer
tisti zadnji večer
ko sem sama odhajala
z zadnjega postajališča
noč je bila
kot prerojena
neizživeta duša
brezkrbna
in mlada
odšla sem
zemlja se krči
tudi obzorje se krči
poletje se nezadržno
preveša v jesen
zima bo
ali sploh veš
da te pogrešam?
Olga Kolenc