ves ta dež ki ga
ljubim obremenjena
boli brez tebe
za zapolnjevanje nedela
odvečnost boli ego
skoraj moški ko mi kapljaš
v nemirne sanje in
vznemirjaš strah
z medmeti višjih ciljev
boli resnica če
verjamem vate se bojim
da ne morem skozi
smrt skozi
ponižanja skozi
nevednost skozi
vse zoprnije
gnusno razvajene
meni v sramoto
brez tebe
ki mi kapljaš
nehote
v posteljo
med dežjem
v jutranjih urah
ko spanec
ni več spanec ampak le
tvorec podočnjakov