Razklana je skala,
ki v prsih domuje,
od mnogih korakov,
razklane čeri.
Ko sprejmeš realnost,
pozabiš na sanje,
atom si smeti.
Suženj frustracij,
ki nudi jih svet
in družba katere si
oštevilčen produkt.
Na razpolago in s prstnim odtisom,
prepuščaš se senci življenja,
z davki na hrbtu letuješ
na pragu domačega vrta.
Sonce ne greje le na Mallorci,
izdatno zažiga tudi doma,
s praznimi žepi kampiraš ob reki,
naužiješ se sonca, vode in sna.