Po mostovih najinih se sprehajam
razpet med kompozicije hrepenenja
hotenja budnih noči
neskončne bližine ločenosti.
Nas res določa namen
in razdvojenost poletja.
Kdo bo stresel na pot
košaro cvetja
sončnic rumenih
polnih strasti
poljubov in objemov neizpetih
v dežju, ki izpira
neprehojene poti.