Sinoči ko sem spala,
moja duša v krčih je jokala,
Slišala sem klic iz neba:
Daj, ne joči dušica,
prišel še ni tvoj čas,
me milo je pobožal tvoj glas ...
Življenje je dar neba,
nikar ne zavrzi ga.
Daj, odpri srce,
v njem slišala boš vse ...
Pa vendar joče duša moja,
svobodna bi bila kot tvoja,
saj že zdavnaj se je poslovila,
tu drži me višja sila.
Spet zaslišim mili glas,
Glej, je rojstva, smrti čas,
ne izbere ju nihče od nas.
Osvobodi dušo bolečine,
ne zadaj ji nove brazgotine,
naj jo ljubezen do življenja greje,
pusti ji da se nasmeje.
Daj odpri, odpri srce,
v njem slišala boš vse.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 