Nemirna kri še vrta luknje v srcu,
ponika tiho, počasi skozi čas,
vprašanj vse več,
odgovorov pa malo,
pod svodom čela roj ugaslih sveč.
Kadaver narodni,
ki jé svoje otroke,
ta kanibal, brez zob in brez oči.
V ponošen plašč zavita je brezdomka
noseča, v slami, v tuji štali spi.