Pot

SECRET GARDEN - Passacaglia

Pot

Sredi neke tihe - srebrne noči
bom pripravljen nahrbtnik vzel
in odšel tja, kjer bolečine ni,
kjer še zadnjo pesem bom zapel!

Na tej poti pobožal bom z očmi
tihe bore, ki so dali mi objem,
budili upanje - da mi ne zaspi,
šepetali - da oditi še ne smem!

Božal neme hraste bom prastare,
tiste, ki tiho so verjeli vame,
čeprav ponujali grde so utvare,
ko na njihove sem jokal - rame!

Bukvi stari bom poslal poljube,
z željo, da jo nihče ne poruši,
rad poplačam prazne ji obljube,
katere vpila raztrgani je duši!

Nato čakal bom, da iz mesečine
pridejo luči zadnje lokomotive,
da naložim ji žalostne spomine,
vse bolečine tihe - večno žive!

Naj jih pelje - meni v veselje
na kraj - kjer bodo šle v temo
in z njimi vse moje tihe želje
po zadnji reki, ki teče v nebo!

Na poti v pozabo bom zagrinjal
srečo - ki me k tebi je vodila,
da ne bi ljubezni se spominjal,
ne zlaganosti - ki me je ubila!

A tam - kamor bom na pot odšel,
kjer mi trpljenje v noč izgine,
bom nesrečnim - nemo pesem pel,
zapustil vam uganko in spomine!

Vasja Belšak

Zahvaljujem se lastniku te fotografije, ali tistemu, ki ima do nje pravico, da je pospremil na pot tudi to pesem!

http://www.durini.si/2012/04/la-palma/

Vasja Belšak