Moj venec

Roni Benise - Monserrat.

Moj venec

Po svojem osamljenem grobu blodim,
če tiho pojem pesmi - o življenju,
v močvirju groznih rabljev brodim,
utopljen v nezasluženem trpljenju!

Pesmi svoje vam v kamen zapisujem,
molče klešem vanje svoje bolečine,
le to lahko vam za spomin darujem,
medtem ko čakam - da nesreča mine!

Zapletam v kitice cvetje vam srca,
lepoto ljubezni - ki sem jo iskal,
vso grozo spoznanj in razočaranja,
zaradi katerih bom vesel - zaspal!

Iz kitic venec spletam si v nočeh,
ni ga, ki bi prinesel ga v spomin,
nikogar - ki prinese solzo v očeh,
ker poželel sem svet brez bolečin!

Vasja Belšak

Zahvaljujem se lastniku te fotografije, ali tistemu, ki ima do nje pravico, da je pospremil na pot tudi to pesem!

http://blumenschule.de/rundbrief-archiv-069

Vasja Belšak