TIŠINA

Rožnate ustnice

šepetajo tvoje ime.

Tišina med nama,

narašča in vre, obstane.

Združena v občutku dotika,

v vseh skritih čustvih

besa, bolečine, prikrite

antipatije, posrkane

iz tvoje močne karizme,

ostajam poražena.

Senca razočaranja se sprehaja

po zaviti poti mojega srca.

Čutim hlad, srh me spreletava,

v meni nevihta divja.

Tvoje besede, kot blisk

z belo svetlobo, se ostro

zabadajo v mojo dušo,

jo neusmiljeno parajo in teptajo.

Počutim se kot oblaki v nevihti,

ko jočejo brez prestanka,

kot tla, ki zadrhtijo ob grmenju.

In ko imaš občutek,

da se veje raztezajo in se

njihove sence podijo za teboj.

Vendar tam nekje,

neko srce hrepeni po tvoji bližini,

ljubke rožnate ustnice

šepetajo tvoje ime...

avtor; Milena Šimunič