Kam naj grem, kje naj kupim odtise tvojega nasmeha?
Kam naj se zaprem in kje naj zaspim, da boš vedel najti pot do mene?
Kako naj ti se zazrem v oči, ko se pa bojim, da bodo nevihte, viharji ljubezni pobegnili na plano med najinimi besedami?
Svetilnik med vsakdanom si.
Med odraslostjo ženske, prismojenostjo iskrenosti in našminkanimi ustnicami, se skušam ujeti na niti spečih trenutkov.
Od druge si. A s tem ne morem zvezati srca in prepovedati duši, da se opijanja s praznimi upi.
Nov dih, nov cikel porcelanastih vrčkov erotičnih fantazij. Kipeče prsi, namazane s čokoladnim oblivom. Parfum na bokih, med bedri, pod koleni... Eterična olja v vdihih ječečih dotikov... Zdrs dveh teles čez meje čutnosti. Prsti, skriti med ustnicami, zaobjeti z neusmiljenim jezikom. Jaz in ti...
Kam naj vržem vse to? Kam naj pokopljem svoje siromašno telo? Kam naj pobegnejo koprnenja? Kam naj skrijem, profesor vas - meni ljubljeno lepoto?