VESOLJE MORJA
valovi žebrajo
svojo skrivno govorico
življenje barvajo s peno
zelene krošnje okronane s temo
krojijo obzorja sceno
morje dremlje v bonaci
črički trmasto molčijo na borovcih
kakor ob srečanju z volkom
ljudje se v osami
pogovarjajo z molkom
azurno mirno nebesno polje
èaka na zbiralce zvezd in žanjice
naj vendarle požanjejo
lažno svetobolje
in si pripravijo prosto pot
v vesolje
valovanje neskončnosti
to edino zvezo
med nebom ljudmi
ptiči morjem in
steblovjem življenja
naj predramijo generatorji
migetajočih galaksij hrepenenja
v našem pritličnem ozvezdju
na pomolu sreče
trpljenja in gorja
z nogami v vodi
namakamo trnke
in s podplati božamo
vesolje morja