Nič posebnega nisem. Ničesar na meni ni, kar bi bilo posebej opaženo. Siva miš, z drugačno norim življenjem sem.
Odkar zadnjih slabih deset let vem, da sem ženska, sem spoznala, da živim od ljubezni. Kar naprej. Zaljubljam se v trenutke, v lestence, v Vasjine pesmi, v rock, tudi v punk, zaljubljam se v moške, v zmede, v poročene izgubljene partije, v počitniške hišice sredi gozdov, v okuse čajev in šmink, v morske valove, v volnene od moljev pogrižene šale, zaljubljam se v slike in pereče solze. Zaljubljam se, da skrijem osamljenost, ki redko kljune, najraje sredi noči, ko stiskam speča pasja in mačja telesca k sebi. Zaljubljam se, ker me mora boleti. Ne gledam poročil in ne poslušam Denisa Avdića. Ne obupavam nad tragedijo poklanih sosedov in ne bojim se raka, kapi, bolečine. Raje sem zaljubljena teh nekaj dni, kar mi je dano živeti. Rada jočem in kričim. Rada prebolevam, ko zrušena od bolečin obležim sredi stopnic in spoznavam moč ljubezni, nemoč svojosti. Rada sem ljubljena, rada zavržena. Rada sem smrkava in hrepeneča, rada živim s potrganimi vezmi povprečnosti.
Vedno znova je ljubezen ena, edinstvena a hkrati ena izmed mnogih. Tisočerih bolečin ne pomnim več, neprešteih ljubezni se ne spominjam.
A Nekdo je... Drugačen. Eden. Od nekdaj do zadnjega veka večnosti. Ko bom ostarela, bom šepetala njegovo ime. Zasajen je vame. Usojen za to in naslednje življenje in morda še tisoč naslednjih. Na vsakem koraku, v vsakem vdihu, v vsaki moji zmagi in pogubi je. V vsakem dnevu in v vseh lepih sanjah. Pripadam nekomu, ki ne ve, da ima na voljo vse sobane mojega srca. Živim zaradi Njega. Živim, ker ljubim, da obstaja.
Grešnica sem. Ljubim ga. Poročenega. Pripadnika zabranjenega klana. Želim ga. Samo, da pusti raztrganino, da me udari s surovo bolečino. Vsak dan sem malce bolj osamljena, malček bolj upadla. Moški, zaradi katerega padam na pol, ko se srečava. Nora sem nanj. Tako blizu je včasih. Tako enostavno ga je srečati, ko ga poiščem med googlovimi vrsticami.
Kako bom vzdržala, ko bom z njim ostala sama med katedrom in vnetimi porami, zarošenimi od manjkajoče enosti?