2013

2013

Končno si minilo leto staro.
Kot bi bilo gorja premalo,
si se vleklo do Božiča in še teden dni naprej.

Nekje na sredi tvoji se nagrmadilo je bolečine,
verjeti ni bilo, da tudi bolečina enkrat mine.

Um je kričal, da bo zdržati treba,
srce vleklo je na svojo stran,
noči bile so dolge, temne,
strah se plazil je in prihajal od vsepovsod,
skoraj verjeti ni bilo, da prišel bo dan.

Pa je srce objelo um,
pa je srce telo ogrelo in v angele verjelo.

Pa je srce verjelo,
da sinov bo korak spet lahak,
čeprav ne bo nikoli več enak.

Nikoli več nedolžno mlad in ne lahak.
Njegovo srce pa bo pelo,
dokler srce motorja bo rohnelo.

Zrem za njim, ko odpelje se v daljavo,
slutim pesem, radost, ogenj njegovega srca.
Želim verjeti, da spremlja ga senca angela.