SREČA

SREČA

Iskal sem luč si med ljudmi,
nikjer iskrečega pogleda,
vsak je le sebe videl, gnal
začutil življenje sem brez reda.

V mislih sem se odtujil
uteho našel sem v samoti,
v gozdu močnih korenin
me je čakal mah, namesto posteljnine.

Prihajala je od nekod
žena z istega brezpotja,
brez besed sva sprejela
drug drugega močno med roke.

Kot dar neba enakih želj
sva se v hipu razumela,
še danes se spominjava
kako se sreča najde.