V nedeljo..

V nedeljo na Gospodov dan je že zjutraj pod posteljo tvojo ždela.
Bela gospa svoje roke izpod črnega plašča ven je molela.
Čakala ves dan je, da bi se duše tvoje polastila.

Ob tebi sem sedela, tvojo toplo dlan si ob lice prislonila.
Ob svoje vroče lice, zato, da bi večno te čutila.

Ampak v noge me je že zeblo.
Pod posteljo tvojo je ždela.

Utihnilo je vse.
Ustavilo se je srce.
Kri usahnila je z obraza.

Spokoj neskončen na obrazu tvojem
in še vedno topla tvoja dlan  na  vročem licu mojem.

Ni mogoče...

Prišla je izpod postelje tvoje, Bela gospa v črnem plašču.
V nedeljo zvečer. 17:40.

Potem bolečina.
Bolečina in nedoumljiva praznina.