Sanjam slediš,
v hrepenenju goriš
in čakaš na ljubezen,
da nazaj jo dobiš.
V času, ko ljubljen si bil,
prehitro izgubil si,
nitko vezi, sam izigral si,
svoje strasti.
Veselo in srečno si,
ljubljeno drugo izbral,
sedaj pa samevaš,
v kotu svoje sobe, samevaš.
Ponovno ranjeno srce opevaš,
rad bi povrnil nazaj,
čas in ljubezen, ki izgorela je,
le pepel ostal je tleti.
Pogašene so strasti,
zaman spomini in želje
tistih dni, ne bo jih več nazaj,
naj prijateljstvo živi in ohrani,
srečo za nazaj.
avtor; Milena Šimunič