Jah, rastafarai!

»Get up, stand up, stand up for your right …« je donelo iz avtomobila, ki je parkiral ob pločniku. Iz njega je zlezel skoraj dva metra visok, suhljat možakar temnega obličja s tankimi dreadlocksi.

Prav vsak kos oblačila na njem je imel zaščitne rasta barve. Imel je rdeče rumeno zelene vezalke, na nogavicah obrobo v enakih barvah, prav tako na žepih kratkih hlač, z majice pa je zrl Bob Marley.
Okrog vratu je imel tri ogrlice. Na eni so bile nanizane perle – v katerih barvah, mi menda ni potrebno omenjati, na drugi je bil obesek v obliki Afrike, na tretji pa značilna oblika lista marijuane.
Kot bi bil član jamajške godbe na pihala ali pa kake druge združbe, ki bi tak komplet uporabljala kot uniformo ali pa nošo.

Povzpel se je po klančku s prešernim nasmehom na obrazu.
»Ej, Rasta!«, mu je zaklical nekdo iz omizja, ta pa je prisedel.
Na mizo je položil ključe avtomobila z obeskom ganje, zavojček tobaka in vžigalnik. Ta je bil vstavljen v etui. Rdečerumenozelen.
Izvedel sem, da je z Jamajke (kaj res?), da je tam spoznal neko Slovenko in da sedaj živi v našem kraju.
Ves čas se je režal na vse zobe, kadil debele zvitke tobaka in srkal svojo stockcolo.

»Tell how you was driving from Sea.«, ga je spodbudil k pripovedovanju taisti, ki ga je povabil k mizi.
Razložil je, kako je v rekordnem času prispel z obale.

»I was driving from Piran with a spliff in my hand, a bottle of Sir Edwards, ya know, speeding down the highway, one fifty, one sixty, drinking, smoking, one eighty, ja pisda, zakwa pa ne!?«, je na koncu zaključil svoj avtocestni eksces z edimi slovenskimi besedami, ki se jih je v pol leta uspel naučiti.

»Where were you know?«
»I was at a piknik. Yeah, me liked it man, ya know, I had beer, chicken, chevapchichi, sausages …«

»Tell what happened when you put things in your car.«, mu je bila zopet dana iztočnica. Nekako tako kot so Krjavlja opozorjali na zgodbo, ki naj jo pove v zadovoljstvo družbe. Tudi ta se je pustil nagovoriti.

» I had my car in front of the building, and this neigbour, ya know, he came and said, me had to move my car. So I said, I will move it as soon as I am done packing. He says, he will move it for me and gets inside my car. I pull him out, punch him in the face with my left and in the stomach with my right.«

»And then, and then?«, je bil spodboden, medtem ko je naredil požirek.
Spet se je na vse zobe zarežal, se z eno roko prijel za trebuh, z drugo pa za lice in rekel:« And then bosanc went home like this!«

Kurbež črnuharski je nekoga, čigar matična država je oddaljena toliko, kolikor je imel on do najbližje ambulante, ozmerjal, in ob tem žel salve smeha.

Odkar je izstopil iz avta je s svojo držo, hojo in sproščenostjo kazal, da je nekaj posebnega. Kar je tudi bil!
Črnuh. Edini tod okrog. Povsod je bil opažen. To mu je godilo. Nihče ga ni spregledal. Tukaj je bil ‘ the nigga’ , tam pa je bil ‘just another nigga’.

Bil je nastopaški, poln samega sebe, še natakarico je uščipnil v rit, ta pa je le bedasto gledala, ker ji ni bilo jasno ali gre mogoče za kakega princa iz Etiopije in so pri njih pač take navade.

Ko se je smeh polegel in oni ni vedel za nobeno zgodbico več, h kateri bi ga nagovoril k pripovedovanju, ostali pa so se neobzirno do našega temnega gosta zapletli v debato v slovenščini, sem ga vprašal:« Where in Jamaica are you from?«
»Kingstoooon, maaaan!«, je s ponosom povedal.
»Kingston – Kingston or …«
»Ja, man, a few miles south from the town.«
»Would you be so kind and explain something to me?«
»Sure, maan, no probleeem.«

»See, I was reading this article about rastas. And it says that rastas live by their own rules. They don’t eat meat, and if they do, it’s mainly fish, they don’t own vehicles, they use public transportation, bycicles or go on foot, they decline alcohol beverages, tobacco, use of salt, but they do smoke the herb. In religious purposses not recreationally like most people do.«

Ker očitno še ni uvidel kam zadevo napeljujem, mi je prikimaval.

»But yet, the first self proclaimed rasta that I meet pulls up in a car, lights up a cigarette, and over a drink, explains how he had ćevapčići, drank heavily and smoked weed while speeding …«

Tipu se je prej veder obraz spremenil v samo jezo in gledal me je, kot bi sežgal
jamajško zastavo – ki mimogrede ni rdečerumenozelen a- ter s povsem pristnim naglasom zarobantil.

»’ow dare ya talk to me ’bout true rastafarians? As if me didn’t know what rastafarai is? There is many different kind of rasta, some drink, some don’t, I smoke tobacco ’cause it is not allowed to be smokin’ ganja ‘ere, man!«
»Same as Jamaica, right? It’s prohibited to smoke their also.«
»W’o da fuck ya think ya are, man, comin’ to me, talkin’ to me as if ya know me? Ya know nuthin’ ’bout me!«, je nadaljeval v maniri gostov na Jerry Springer showu.

»Look man …« sem mu ovdrnil:« I’m tryin’ to ‘ave a conversation. If ya can’t ‘andle it, say so. The thing that I said is sumthin’ I read in a book ’bout religions, so I’ll believe that over your angry ass any time, t’ank ya very much.«

Samemu sebi bi čestital, za odlično speljano provokacijo, za krasno pobran dialekt in za hitrost v kateri mi je uspelo povedati.
Jebemtiš, da so se vsi tisti bankovci, ki sva jih s Čarlijem zrinila v špranjo jukeboxa, kadar nama je zapasalo prisluhniti skladbi Informer, obrestovalo.

—————————————-

Tipa potem lep čas nisem srečal. Ko pa sem ga, je ves navdušen razlagal kako krasno se ima na promocijah, da so ga ljudje veseli in da se vsi prijazno smehljajo. Njegov slovenski vokabular se ni kaj prida razširil, zato sem ga vprašal, če namerava v tej smeri kaj ukreniti.
Češ, da ne potrebuje, da vsi govorijo angleško, mi je odvrnil.
»What kind of promotions do yo do?«

Spet so mu oči kar zažarele. » I sell coffee, man. I go in to malls, shopping centers, cook coffee for people, talk to them …«
»Which brand of coffee?«
»Kava Zamorcek.«
»Do you know what the name means?«
»It’s the name of the coffee.«
»It is. But if you knew the meaning of the word zamorček, you’ d probably realize, the people ain’t smilin’ with you, they are fuckin laughin at ya!«
»Why?«
»Zamorček means ‘litlle nigger’, my ‘I don’t need to learn Slovenian, everybody speaks English’ friend.«

Žoga, ki jo je predrkaval, se je odkotalila proč , on pa je obstal in me zabodeno pogledal.

»Naaah, maaan!?«
»Jaaa, maaaan!«