Sprašujem se
Sprašujem se, zakaj mi vedno v misli prideš, ko mi je hudo.
Sprašujem se, zakaj mi v misli prideš, ko sem sama,
ko me v prsih stiska, ko se spet zavem, da te nikoli več ne bo.
Sprašujem se, zakaj te sanjam,
zakaj si v sanjah me objel, stisnil me močno,
potem pa kar naenkrat te v sanjah ni bilo.
Sprašujem se, zakaj še vedno slišim Žorža,
čeprav je s tabo in delita si nebo.
Sprašujem se, zakaj ne morem doumeti,
da je zdaj tako,da nikoli več te res nazaj ne bo.
Sprašujem se, ali res nikogar ni, ki razumel bi, da me duši,
da v prsih me tišči, ki razumel bi,
kako dokončnost ta prekleta lahko tako boli.
Sprašujem se, če bi razumel ti,
nebi, se mi zdi.