IZDANA

IZDANA

Mar nimaš srca,
mar nimaš oči,
da videl bi,
razdejanje
v moji duši,
krvaveče srce
in solze v očeh.
V oklepu brez
čustev,
brez upanja,
v verigo spletena,
nikdar več,
osvobojena.
Molčim in trpim,
ničesar več ni,
ostajajo le,
vsakdanje stvari.
Naj te sreča
spremlja,
naj ljubezni cvet
te omamlja,
naj nikoli ne občutiš,
trpljenja,
ki ljubezen izdana,
ti ga poklanja.


avtor; Milena Šimunič