NOČEM REPRIZE

NOČEM REPRIZE!

Prazne besede,
preveč povedo,
ni treba reprize,
je solzno oko,
čas kot zaveznik,
odšel je drugam,
ni pomoči,
tudi jaz moram vstran.
Možgani prepareni,
velik prepih,
vse drugo
ostalo je,
zaklenjeno v okvir,
prepletena veriga
od glave
do stopal,
vmes pa praznina,
ki jemlje ti dih.
Sladke besede,
nekoč blagodejne,
zdaj so samo še
veter v laseh,
in gluha ušesa,
ne zaznajo
njihov pomen.
Roke otipajo
le trdi beton,
okorni so gibi,
korak je
le namig,
preveč
zakovana je pot,
lahko pride
do zmot.
Zakrnele so misli,
togo je telo,
zavržene priložnosti,
kot sence slede,
nikjer ni miru,
blodnje nevzdržne,
nobene reprize,
nobenih zablod,
prazne besede,
preveč povedo...

avtor; Milena Šimunič