ostanki

Ostala je jeza namesto topline,
kovinski objemi v sili razmer -
iskre izzvane iz bolečine.

Smeh še boli misli nemirne
in strga po sveži pogači.
Šale drugih so pač bolj izvirne.

Kar čutiš, je malo in ni več lepo.
Vsaka je bitka korak, dva nazaj.
Za vse, kar je v tebi, mi je hudo.

Hotela res najti sem srečo v jami,
zaviti v paket jo s pentljo rdečo.
A zopet z nesrečo ostali sva sami.

Idej več ne zmore nora ta glava
skuhati kaj, kar bi vrnilo čar;
Med nama rešitev je le še daljava.