Čarovnija tisočerih luči,
nad mestom žari,
kjer okna zastrta,
v zavetju tihe noči,
skrivajo žarek, srečnih ljudi.
Usode neznane,
prepletajo mreže vsakdana,
ena za drugo pronicajo
skozi sito resnic in laži,
kot koprena tisočerih luči.
Svetlobni pajčolan,
zastira pogled v zvezdno nebo,
omaja sigurnost širnih noči,
ostajajo le drobni atomi smeti,
prah, ki veter ga trosi, na vse strani.
Mesto utripa v srcih ljudi
nikomur ni mar za zvezde noči,
srečni v kopreni tisočerih luči,
predajajo se noč za nočjo,
čarovniji, ki nad mestom žari.
avtor; Milena Šimunič