ZBOGOM MATEJA

ZBOGOM MATEJA


Zatemnjena soba, v rokah držim školjko.
V njej odmeva butanje morskih valov.
Na mojih ustnicah je neizgovorjeno ime - Mateja.
Bilo je poletje, ona in jaz - skupaj.
Poletje je minilo, tudi ona je odšla.
Prišla je jesen, v moje srce je prišla bolečina,
klic - Vrni se, Mateja-a-a-a-a.

Po dveh letih zopet srečal sem te,
bila si še vedno ista, še vedno želel sem te.
Pristopil sem k tebi in dejal -
Mateja, ne odhajaj proč, želim biti tvoj heroj.

Ti si se le nasmehnila in dejala,
da drugi ti je prevzel srce,
drugi ti krajša noči.

Moje srce si strla, zelo si prizadela me.
Ne bom te več iskal, to je najino slovo.

Zbogom, zbogom Mateja, življenje teče svojo pot.
Zbogom, zbogom Mateja, hodiva ločeno pot.


Objavljeno v moji interni zbirki Poletne sanje leta 1989