Svetloba dneva,
zasenči obraz
minulega večera.
Ob soju sveč,
toplo sva
roke si ogrela,
v srcih najinih
je sreča,
svojo sled začela.
Toplota valovi,
po duši išče,
prejšnje sledi,
v jutru dneva
ostati želi.
Smeh naju spremlja
čez temne hodnike,
v umetni svetlobi,
doni najin utrip.
Žila napeta,
sprosti se ob svitu
najinih toplih,
nežnih besed.
avtor; Milena Šimunič