Ko me noč slači
in se ugreza v vsak delček kosti,
si želim varnega objema
mogočnih sten.
Ne dovolim, da bi kremplji stvarnosti
prebili mehurček mojih hrepenenj.
Z zadnjimi močmi se
otepam kot padla ptica
in nit za nitjo težje
tkem nevidno pajčevino,
da bi se skozi prekate
svojih sanj zabubila vanjo.