vračam

Vračam se v hišo bolečine,
kjer kotov neskončnih
luč ne prižge.
Sledim hodniku strahu
v labirintu ogledal
v vsakem drugačna
čakam v sobi pričakovanj,
da slišim jutri
in se nanj pripravim.

Vračam se v hišo bolečine
in prosim za ljubezen,
ki nikoli ni bila zame.

Vračam ti vse, kar sem dolžna
in vse ostalo,
česar nisem imela.
Čistim zadnje krvave ostanke
presahnjenega srca
razmesarjenega počasi in strpno.
Počasi pobiram kose svoje biti
- hitro ne gre -
a bom vseeno kakšnega pozabila.

Vračam ti še zadnjo solzo,
ki je ne boš nikoli nehal črtiti,
za spomin name - nadlogo.