V to staro hišo
s križi na majhnih oknih
ter stenami,
prepleskanimi s trenutki časa,
ko so v krošnji srca
gnezdile ptice mladostnih utrinkov
in se sladkale s prvimi češnjami,
vstopam s kresovi zahvale v naročju.
Spomini,
oviti v čipko dolgih desetletij,
se že srebrijo,
a križi na oknih me pozdravljajo
in stene s smejočo tišino prepoznajo moj vonj.
Lepo je biti tu.
V maternici maja.
Zopet doma.
Čeprav so češnje na razredčenih vejah
oglodane od zobovja časa.
Mala ptica iz gnezda
pa je moja spremljevalka
na romanju od brezskrbne pomladi
do vročičnega poletja,
z vrtinci burjaste in barvite jeseni
tja v belo, tiho zimo.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
